Objavljeno 01.06.2012 v Razstave

Razstava fotografij od 6.  junija 2012

Ferenc Schmidt je bil rojen v Budimpešti leta 1934. Leta 1956 je kot študent filmske režije skupaj z drugimi študenti protestiral proti sovjetski okupaciji Madžarske. Zaradi aretacije je moral zapustiti Madžarsko v 24 urah. Preko Dunaja je pripotoval v München v začetku leta 1957, star komaj 23 let. S pomoč svojega strica, ki je v Ferencu prepoznal umetniški talent, je začel obiskovati šolo za novinarsko fotografijo.

Med študijem je začel delati reportaže. Motive je iskal na cesti, v parkih povojnega Münchna in tudi Pariza, pivnicah, gostilniških vrtovih, tunelih železniške postaje, kjer je slikal brezdomce, ljudi med pogovori, zaljubljene pare, otroke. Leta 1962 se je njegova kratka fotografska kariera končala, ko je na bavarski televiziji dobil delo kamermana. Zelo je občudoval velike režiserje kot so Fellini, Bergman, Cocteau – slednji se mu je ob portretiranju podpisal na njegovo Leico M2.

Leta 1972 je tragično umrl v prometni nesreči, star komaj 38 let.

Fotografije Ferenca Schmidta so pomemben dokument atmosfere v povojnem Münchnu in Nemčiji. Njegove fotografije razkrivajo Ferenca kot pretanjenega opazovalca vsakdanjega živjenja z izrednim občutkom za pravi trenutek in kompozicijo. Njegove fotografije so poetične, močno izrazne in čustvene.

Zaključimo z besedami Cartier Bressona: Treba je vedeti, kdaj je treba pritisniti na sprožilec, kdaj nastopi odločilni trenutek.

Prof. dr. Marko Lah

 

Selekcija in organizacija razstave: Blaž Zupančič
Razstava je nastala s pomočjo Thomasa Schmidta.