Objavljeno 08.10.2009 v Razstave

Razstava fotografij od 7. oktobra 2009

Mnoga njena dela so nastala na njenih potovanjih po različnih krajih. Posnetkov iz kategorije popotniške fotografije je na splošno mnogo in jih najdemo v različnih publikacijah, tudi na lahkotnejših straneh dnevnega tiska. Največkrat se njihovi avtorji prepuščajo impresijam kraja, v katerega so pripotovali, pri čemer je njihova pozornost namenjena predvsem najbolj izrazitim posebnostim, s katerimi se srečujejo. Za razliko od takšnih pretežno turistično naravnanih fotografij se Kresetova s svojimi deli postavlja v skupino fotografov, ki nadaljujejo smer klasične modernistične fotografije. Avtorji, ki so se uveljavili kot najpomembnejši dokumentarni fotografi v prejšnjem stoletju, so iskali predvsem dogodke, v katerih so lahko skozi nek posamezen moment, ki pravzaprav kot takšen ni nekaj izrazito posebnega, vendar lahko izrazili bistvene občutke, ki so jih prepoznali v tistem kraju ali deželi. V skladu s splošnimi modernističnimi načeli v takšnih sporočilih najdemo interes za nepomembne posameznike, njihove drobne pripovedi, ki sicer ne spreminjajo poteka »velike« zgodovine, vendar pa brez njih tudi te zgodovine ne bi bilo. V takšnih delih prepoznamo izrazit humanizem, ki še v tako nezavidljivih razmerah uspeva najti dostojanstvo posameznika in njegovo sposobnost, da se povzpne preko njih. S svojim fotografskim aparatom se je izrazito odmaknila od političnega ocenjevanja razmer, hkrati pa njeni posnetki vsebujejo določeno stališče, kateremu lahko rečemo tudi komentar. Prav tako lahko pripišemo posnetkom angažiranost, saj avtorica z njimi pošilja povsem prepoznavno sporočilo širši javnosti, da se zavzame za ureditev razmer tudi v deželah, ki sicer ne veljajo za posebej pomembne na političnem, gospodarskem ali karkršnem koli že zemljevidu.

Boris Gorupič